Zgodovina

Avgusta leta 1999 smo na Obali ustanovili Društvo plezalcev Koper z uradnim sedežem na Škofijah in takoj začeli z različnimi dejavnostmi:

V začetku leta 2000 smo pridobili prvega inštruktorja športnega plezanja in od takrat izpeljali več tečajev za pripravnika športnega plezanja in za športnega plezalca. Na Osnovni šoli Antona Ukmarja smo vodili plezalni krožek. Letos smo že šesto leto zapored sodelovali s Planinskim društvom Domžale pri organizaciji Johanovega memoriala; gre za tekmovanje v športnem plezanju v spomin na enega najboljših alpinistov na svetu, Janeza Jegliča – Johana, ki se je leta 1997 smrtno ponesrečil na Nuptseju.

V naravnih plezališčih Kraškega roba vsako leto organiziramo čistilno akcijo.
Z Ministrstvom za okolje in prostor že ves čas tvorno sodelujemo pri pripravi ustrezne zakonodaje, ki obravnava plezanje v naravnih plezališčih Kraškega roba z velikim poudarkom na varovanju narave.

DpKp šteje 50 članov, od tega 30 aktivnih. Inštruktorju športnega plezanja se bodo letos pridružili še štirje. Štirje člani so na posebnem tečaju pridobili certifikat za »uradnega opremljevalca smeri«.

Od ustanovitve društva smo člani pogrešali primeren prostor za predavanja in trening. Večino sestankov smo organizirali kar »na prostem«. Naše želje, da bi ta šport popularizirali med osnovnošolci na Obali, so se izjalovile, saj bi za uspešen trening plezanja potrebovali tudi UMETNO steno. Na njej bi začetniki osvajali osnovna znanja, plezalci pa trenirali. Potrebovali smo steno, ki bi jo lahko obiskovali pozimi, ko se zmrači že sredi popoldneva, in v deževnih dneh.

Ker na Obali še ni bila zgrajena primerno velika umetna plezalna stena, smo se člani društva leta 2000 na trening odpravili v telovadnico OŠ Divača. Žal pa so nas Divačani zaradi prostorske stiske (na steni in pod njo) že naslednje leto odslovili. Primeren prostor za trening smo našli v Trstu, pod streho nas je sprejelo tržaško društvo Olympic Rock.
Zaradi oddaljenosti in poti v tujo državo pa v Trstu nismo mogli organizirati tečajev za osnovnošolce.
Postajalo je jasno, da za razvoj vrhunskega plezalnega športa med mladimi v Istri društvo nujno potrebuje primerno umetno steno.

Pri iskanju prostorskih rešitev smo leta 2001 od KS Škofije dobili v najem manjši, slabo vzdrževan prostor v sklopu Zadružnega doma, ki so ga nekoč uporabljali gasilci.
Prostor, ki meri 50m2, smo pričeli sanirati leta 2002.

V istem letu smo pridobili sredstva za postavitev plezalne stene. Pri tem so nas podprli Mestna občina Koper, Fundacija za šport, Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport ter sponzorji in donatorji.

• dotacija FŠ 2.000.000 SIT za projekt plezalne stene
• dotacija MŠZŠ 2.040.000 SIT za projekt plezalne stene
• dotacija MOK 2.850.000 SIT za vzdrževanje objekta
• dotacija MOK 8.000.000 SIT za projekt plezalne stene
• dotacije sponzorjev: Gambling d.o.o., Tim-Ing Škofije, Zavarovalnica Triglav – OE Koper, Banka Koper, skupaj: 1.350.000 SIT

Umetna plezalna stena, ki jo je postavilo podjetje CityWall iz Ljubljane, ima obliko tunela s cca. 120m2 plezalne površine. Na konstrukcijo različnih naklonov so pritrjene lesene opažne plošče. Nanje je pritrjenih 2.000 oprimkov iz umetne mase. Tla so zavarovana z blazinami.

Poleg tečajev, treninga in rekreacije bomo v prostoru organizirali predavanja in redne sestanke Društva plezalcev Koper.

Ponosni smo, da nam je leta 2003 Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport podelilo STATUS DRUŠTVA, KI DELA V JAVNEM INTERESU NA PODROČJU ŠPORTA. Urad za družbene dejavnosti Mestne občine Koper je isto leto potrdil, da je postavitev plezalne stene »investicija v javnem interesu«.

V okviru programa Phare CBC Slovenija / Italija 2002SI.2002/000-312, Sklad za male projekte, smo pripravili Čezmejni primorski plezalski projekt (ČPPP), ki ga Evropska komisija financira v višini 11.690 evrov. Cilj projekta je sodelovanje športnih društev s koprskega in tržaškega območja, ki se ukvarjajo z alpinizmom in s plezanjem. Z mednarodnimi srečanji želimo poglobiti medsebojno spoštovanje, vzgajati zdrav odnos do življenja in preživljanja prostega časa ter izpostaviti pomen varstva okolja.